Kinoatelje je podelil nagrado Darka Bratina. Letošnji dobitnik te manj znane, a vendar nič manj prestižne nagrade je relativno mlad hrvaški režiser Dalibor Matanić. Do danes se lahko že z »rosnimi« 41 leti pohvali z impresivnim in osupljivo raznolikim korpusom del, ki ga je režiser ustvaril na področju filma v slabih dvajsetih letih. Monografski festival poteka vsako leto novembra, traja teden dni in se ustavlja na več postajah, in sicer letos: v Vidmu, Gorici, Novi Gorici, Izoli, Ljubljani, Špetru Slovenov in Trstu. Študentje s Fakultete za humanistične študije smo obiskali prireditev v Gorici.
Na drugo postajo festivala, v Gorico, smo z avtobusom prispeli v sredo zjutraj, 23. 11. Večina nas prejemnika nagrade, hrvaškega režiserja Daliborja Matanića, ni poznala oziroma ni slišala zanj. Kljub radovednosti smo se pustili presenetiti. Prireditev je potekala skoraj ves dan, od 9.00 do 23.00, vendar čas ni bi zapravljen. V Hiši filma smo imeli t. i. »maraton« odličnih filmov, od režiserjevih prvih dokumentarcev do priznanega najnovejšega celovečerca Zenit (hr. Zvizdan) in ugledne serije Časopis (hr. Novine). Program je bil raznolik, poleg gledanja filmov smo se tudi družili z gospodom Matanićem. Potekali so pogovori, predstavitev njegovega opusa del in življenja in »razčlembe« vsake gledane videoprojekcije z njim in raznimi gosti, filmskimi kritiki in seveda občinstvom.
Festival, ki je bil posvečen enemu samemu avtorju, nam je prinesel globok razmislek o marsičem in neposredno izmenjavo izkušenj. Za naše doživetje, pod vodstvom Daliborja Matanića, so bili odgovorni Mateja Zorn, organizatorica festivala, ugledni filmskimi kritiki iz Italije in Slovenije, kot sta Nicola Falcinella in Denis Valič, razni inštituti in univerze ter drugi. Verjamem, da tak dogodek navdihuje mlade generacije, posebej dijake, študente in navdušence na področju kinematografije in humanistike.

 

Tekst in Foto: Denis Salkić