Dragi bralci!

Po krajši (poletni) pavzi je uredništvo Medijske komune bogatejše za nekaj novih članov. Novo študijsko leto smo dodobra začeli in letos ponovno ni večjih sprememb. Saj ne, da bi jih pričakovali. Študij na Univerzi na Primorskem (UP) pa je z vsakim letom bolj absurden. Profesorji, ki predavajo na Titovem trgu, zaprt glavni dohod do Fakultete za humanistične študije, odsotnost Kantine, preteklega stičišča profesorjev in študentov, zaradi potrebe po skladišču na UP in še bi lahko naštevala. Kar je pomembno, je to, da se bruci lahko udeležujejo premnogih študentskih ‘žurov’ oziroma brucovanj, ki jim bodo dala zagon in motivacijo za čimhitrejše dokončanje študija. Tako je to pri nas.

V našem okolju še vedno zaznavamo velik neinteres študentov glede kakršnega koli dogajanja v zvezi s študijem, zavzemanja stališč in kritičnega mišljenja. Povečini prevladuje pasiviziranost študentov, ki daje občutek, kot da večina obiskuje fakulteto zato, da čim prej odide. Okrogle mize in podobni dogodki, ki so ključni za naš razvoj med študijem, postajajo sami sebi namen. Kadar pa kdo želi organizirati kak zanimiv dogodek, pa se celo sooča z zavračanjem  UP. Primorska univerza mladih ne spodbuja k družbenim spremembam in se ne zaveda več svojega poslanstva, ki je spodbujanje svobodnega, avtonomnega in kritičnega mišljenja. Lani smo se tako morali odpovedati kar nekaj dogodkom zaradi argumentacije, da je nekaj preveč politično. Kot da ne bi bila politična čisto vsaka človekova dejavnost. Tega, da je univerzo preteklo študijsko leto obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike, pa očitno niso imeli za politično dejavnost. Univerza bi morala biti prostor, ki dopušča odprte razprave in ne poskuša utišati študentov, ki imajo argumentirana stališča za organizacijo dogodkov in razprav. Univerza konec koncev vsakemu študentu daje zgled s tem, ko se zadržuje pri varnih temah, ki mladim onemogočajo razvoj kritične misli. Žal zaradi tega ne gre zameriti pasivnosti študentov, saj se tudi študentje, ki želimo organizirati dogodke na temo politike in družbe, soočamo z zatiranjem s strani UP.

Tako pridejo mladi na univerzo in zmotno mislijo, da je smisel študija priti na predavanje, sedeti v zadnji klopi in preživeti večino študija na telefonu, s plonkanjem že tako zastarele snovi na izpitih in posmehovanjem študentom, ki se trudijo izboljšati položaj mladih v družbi. Saj ne, da bi bilo to zelo narobe, vendar smo v preteklosti študentje veljali za pomemben člen v družbi, ki je zahteval spremembe na tak ali drugačen način. Žal bomo letos ponovno gledali študente v zadnjih klopeh, ti isti študentje pa se bodo udeležili vsakoletnega programa študentskih organizacij – žurov, smučanja in številnih izletov. Kot da jih na trgu že ni dovolj, jih letos ponovno financiramo s svojimi sredstvi.

Mlade bi zato morali ozavestiti, da udeležba na takšnih dogodkih spodbuja ohranjanje obstoječega kapitalističnega sistema. Vse prej naštete dejavnosti ustvarjajo iluzijo, da je z današnjim svetom vse v redu in da je bivanje v njem znosno. Ravno spodbujanje takšnih dogodkov je tisto, kar nas postavlja v vse bolj marginalizirano pozicijo. Problem nastopi tudi pri volitvah v Študentski svet, saj je udeležba na njih vsako leto bolj mizerna. Na Fakulteti za humanistične študije so volitve celo organizirane tako, da v Študentski svet pride lahko že tisti, ki ima vsaj en glas, pomembno je zgolj to, da je zastopan vsak študijski program. Če se kdo sploh prijavi. Že na tej točki bi morali imeti sposobne študente, ki zastopajo glas vseh študentov na fakulteti, pri nas pa je težko dobiti že tistih par, ki bi sploh naredili kaj za študente. Seje študentskega sveta postajajo same sebi namen, tako kot postajajo sami sebi namen dogodki, ki jih organizirajo razne skupnosti študentov. Tisto, k čemur bi morali stremeti, je ambiciozno okolje, ki nas bo spodbujalo k temu, da bomo univerzo lahko nekoč zapustili z lepimi spomini, še najbolj pa z jasnim razumevanjem družbe in dogajanja v njej.

Dogodkov je na Primorskem sicer veliko, tega vsekakor ne moremo zanikati, včasih se najde celo kakšen, ki je resnično vreden obiska, vendar na takih dogodkih ni zaznati večjega števila študentov. Če opazite veliko študentov, lahko kaj kmalu ugotovite, da gre za dogodek kakšnega profesorja ali profesorice, ki je študente prosil_a, da prireditev obiščejo v sklopu njegovega ali njenega predavanja.

To so pasti, v katere zapadamo, dragi bralci. Tudi sami komunci smo na nek način pasivizirani. Pa vendar si kot skupnost študentov želimo končati študij z védenjem, da smo na fakulteti dosegli kakšno spremembo, morda komu polepšali študijsko pot in konec koncev prekinili monotonost, ki vlada na naši univerzi. Morda lahko za začetek začnemo pri sebi in razmislimo, česa si s svojim študijem zares želimo.

Darja Oražem