……..

V soju se bleščiš, neskončno se zdiš. Nemirno valoviš, kot da do ljudi hitiš.

Gledam tvoj tok, ki bliža se meni, želiš si dotik in že se zgubim v tebi.

Odnese me val in krika več ni, za menoj se ozirajo, a sledi več ni.

Zdaj plavam v globini neskončnosti tvoje. Telo mi drhti, se v tvojem ritmu vrti.

Ne znam ven iz tebe in želje ni več, sem tebi predana, za vedno iskana.

Je daleč ta meja, kjer ti se končaš,  slišim tvoj ton, ko se s skalami igraš.

Tvoj val je tišina, obenem je zvok, predajam se tebi, ko pljuskaš okrog.

Urška Ajga