Moj najljubši mesec se začne z meni ne prav ljubim praznikom šaljivcev oz. lažnivcev. Prvi april je pač treba preživeti, kakšna domiselna drobna potegavščina ne more škoditi. Želim si le, da bi tistih dejanskih in zlonamernih bilo čim manj! Prvega aprila se nam torej lahko zgodi, da nam kdo natveze neumnosti, nas potegne za nos oz. naaprili. Pravilno ste prebrali, nisem se zmotila pri podvajanju a-ja, glagol naapriliti v pomenu ‘prevarati, ukaniti za prvi april’ res obstaja. Če nas kdo za prvi april pošteno naaprili ali naplahta, nam bo mogoče šlo na jok, ko bomo ugotovili, da je lagal. Jaz pa včasih ne vem, ali bi se smejala ali jokala, ko preberem ali slišim kaj, kar bom naštela v nadaljevanju. Gre za zamenjave na videz podobnih, a pomensko zelo različnih besed. Včasih si rečem: saj ne more biti res, pa vendar – je! Tudi rojeni govorci zamenjujejo pomen različnih besed.

            Že vrabci na strehi čivkajo, da ima beseda termin dva pomena, pač glede na to, kako jo preberemo oz. na katerem zlogu jo naglasimo. Têrmin je strokovni izraz, termín pa dogovorjeni čas. Svetníca je ženska, ki je razglašena za svéto, svétnica pa je članica svéta, torej kolektivnega organa upravljanja (in ne svetà, ki je celota vsega, kar obstaja). Pri nekaterih besedah mislimo, da bodo pravilnejše, če jim bomo dodali kakšno črko, vendar se motimo, za nos nas potegne t. i. hiperkorektnost, ko poskušamo izboljšati, kar sploh ni napačno. Dekánja je predstojnica fakultete (tudi dekanka ali dekanica), dekaníja pa ena od upravnih enot katoliške cerkve; etični se nanaša na etiko, etnični pa na etnijo. No, medtem ko vse pravkar omenjene besede obstajajo, vendar imajo različen pomen, pa *ladija ne obstaja, v Luko Koper pogosto zapluje zgolj ladja (z veliko kontejnerji, vendar brez črke j).

V naslednjo skupino pa sodijo besede, pri katerih nas ne premoti zgolj mesto naglasa ali kakšna dodana črka, pač pa jih pišemo povsem različno. Včasih se komu zdijo prav podobne ali celo zamenljive, čeprav niso, pa jih kljub temu kar zamenja, tako da so zamejene, pardon, zamenjane (zamenljiv je tak, ki se da zamenjati, zamenjan je tak, ki so ga zamenjali, zamejen pa seveda s tema besedama nima neposredne pomenske zveze in pomeni, da ima meje). Zaznamo razliko? Hja, teoretično že, kajne? Drugače pa je v rabi, zato se zgodi, da postane neprevedljivo besedilo kar nepredvidljivo, zamisel, ki je domíšljena (do konca oz. dobro premišljena), pa domišljava (pretirano ali nepotrebno poudarjena) ali domiselna (izvirna). Če kdo izvede intervju, je izvajalec intervjuja (redko intervjuvar), tisti, katerega sprašuje, pa je intervjuvanec; izvedenec (poznavalec svoje stroke) za intervjuje pa ni že kar vsak izvajalec. Gripa razsaja, ne razhaja. Orkester na turneji koncertira, njegovi člani pa se morajo za igranje koncentrirati. Lahko se zgodi, da svojih sposobnosti niso dobro ocenili, da so se torej precenili. Če pa se spozabijo, ne pomeni, da so na kaj pozabili, temveč, da česa niso naredili v skladu z določenimi moralnimi normami ali načeli. Nerodno je, ko sinolog (strokovnjak za sinologijo oz. kitajski jezik, zgodovino in kulturo) postane sionist (pripadnik sionizma oz. političnega gibanja za Izrael kot samostojno državo), radioamaterstvo (dejavnost radioamaterjev) pa *radioamaterizem (še en primer besede, ki pravzaprav nič ne pomeni, saj je amaterizem površno opravljanje kakšnega dela, radioamaterji pa so nasprotno – zelo zavzeti pri svojem delovanju). Če je v angleščini exhibition, v slovenščini ni vsaka razstava že kar ekshibicija (nastop, ki pokaže dovršenost v čem, ali tudi prazno nastopaštvo). In če kaj sodi v besedilo, ne pomeni da tam sedi. Kot tudi popravek ni popravilo, zasluga ni zaslužek, aranžma (dogovor, okrasitev ali priredba skladbe) ni angažma (angažiranost, vključitev, sodelovanje), renome (sloves) ne rezime (povzetek) in vsaka peč ali pečka ni pečica.

            Naj se vam ne zgodi, da boste ob kakšni priložnosti zinili, da je »stanje te stavbe v slabem stanju« oz. čim manj tovrstnih neslanih jezikovnih šal vam želim!

Dr. Vladka Tucovič