Zaradi zanimive teme sva se odločili objaviti povzetek seminarske naloge, v kateri sva se poglobili v žaljivke, ki se uporabljajo v slovenskem jeziku.

»Umazano govorico« zasledimo že v spisih Stare zaveze in v klasični rimski in grški književnosti, vendar veliko redkeje, kot jo slišimo in beremo danes. Gotovo so se v zaprtih krogih žaljivke veliko uporabljale, medtem ko so v javni rabi bile strogo preganjane, nekatere celo s smrtno kaznijo. Tudi na Slovenskem so že od 15. stoletja zmerjanje in preklinjanje kaznovali. Če do sedaj vsi ti ukrepi kljub strogosti niso dosegli uspeha, ga verjetno tudi v bodoče ne bodo.

V današnjem življenju, polnem nepredvidljivih in nevrotičnih situacij, se kletvice in psovke uporabljajo in slišijo na ulici, v trgovini, avtobusu, filmih, na radiu, TV, najdemo jih v časopisih, knjigah in grafitih. Veliko jih lahko zasledimo tudi na spletu, saj je pravni red glede urejanja področja spletnih forumov pomanjkljiv in nezadosten. V boju proti sovražnemu in žaljivemu govoru na spletu se lahko vsi portali s podpisom Kodeksa regulacije sovražnega govora na spletnih portalih zavežejo, da bodo na svojem portalu izvajali vse aktivnosti, ki jih določa Kodeks.

Kletvica in psovka spremljata večinoma vsako konfliktno verbalno komunikacijo. Vsakdanje življenje, polno napetih dogodkov, v katere človek zaide največkrat proti svoji volji, posameznika prisili, da začne preklinjati. Kletvica in psovka postaneta najboljši obrambni reakciji. Dober primer so vozniki v vsakodnevnem cestnem prometu – koliko jih ostane mirnih, ne da bi jim iz ust privrela psovka ali žaljivka?

Najbolj ranljive skupine v Sloveniji, podvržene obkladanju z žaljivkami, so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi, romska skupnost, manjšinske verske skupnosti, telesno in duševno hendikepirane osebe, starostniki in istospolno usmerjeni.

Psovke glede na barvo kože:

  • črnec, črnuh, negro, niger, zamorec (temnopolta oseba),
  • rdečekožec (Indijanec oz. prvotni prebivalec Amerike),
  • poševnooki, rižek, rumenček (Azijec).

Psovke glede na nacionalnost:

  • Balija (Bošnjak),
  • Balkanec (kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov – po imenu prebivalca polotoka Balkan),
  • Bosko (državljan Bosne in Hercegovine),
  • čapec (pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije),
  • čefur (pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev),
  • četnik (Srb),
  • jodlar (Avstrijec),
  • jugovič (pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev),
  • makaronar (Italijan),
  • Slovencelj¹ (Slovenec),
  • Šiptar (državljan Albanije in Kosova),
  • Švab (Nemec, Avstrijec),
  • taliban (musliman),
  • ustaš (Hrvat),
  • žabar (kdor je iz Ljubljane in namesto kaj govori kva).

¹ Svetlana Makarovič prepoznava podobo Slovencev kot ozkosrčno, primitivno in dvolično ter jih poimenuje z novorekom Slovenceljni v zbirki Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste (1984). Od takrat Slovenci uporabljamo to besedo kot žaljivko sami zase.

Psovke glede na poklic:

  • Fata (čistilka),
  • grobar (kdor koplje grobove),
  • kifeljc (policaj),
  • cipa, falajdrga, kurba, kurva, lajdra, pohotnica, vlačuga, fukara, hekera (ženska, ki se ukvarja s prostitucijo, prodajanjem ljubezni),
  • piflar (nekdo, ki se pretirano uči),
  • prfoksa (učiteljica, profesorica),
  • smečar (kdor pobira smeti),
  • trugar (kdor vozi krste).

Psovke gled na starost:

  • paglavec, klinac (deček, ki povzroča nevšečnosti),
  • pankrt (nezakonski otrok),
  • smrkavec/smrklja (razposajen, objesten nedorasel fant ali dekle),
  • stara baba, stara koza, stara krava (starejša ženska),
  • zelenec, zelenoba, klinac (mlad, neizkušen človek).

Darinka Mujkanovič, Nika Stegovec